-
1 joy
[‹oi]1) (great happiness: The children jumped for joy when they saw the new toys.) radost2) (a cause of great happiness: Our son is a great joy to us.) radost•- joyful- joyfully
- joyfulness
- joyous
- joyously* * *I [džɔi]nounveselje (at do, in za), sreča, radostto give s.o. great joy — koga zelo osrečitito wish s.o. joy (of) — želeti komu srečo (pri)II [džɔi]1.intransitive verb poeticallyveseliti se (in), razveseliti se;2.transitive verb poeticallyrazveseliti koga -
2 please
[pli:z] 1. verb1) (to do what is wanted by (a person); to give pleasure or satisfaction to: You can't please everyone all the time; It pleases me to read poetry.)2) (to choose, want, like: He does as he pleases.)2. adverb(a word added to an order or request in order to be polite: Please open the window; Close the door, please; Will you please come with me?) prosim- pleased- pleasing
- pleasingly
- if you please
- please yourself* * *[pli:z]1.transitive verbugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti; ironically blagovoliti ( to do kaj narediti);2.intransitive verbdopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po voljiit pleases me, I am pleased with — ugaja miI'm pleased to say — veseli me, da lahko rečemto please o.s., to do what one pleases — delati, kar se komu zljubiplease yourself — postrezi si, kot želišif you please — če dovoliš, če ti je pravand now if you please — zamisli, lepo te prosim -
3 take
(to take or keep (someone) as a hostage: The police were unable to attack the terrorists because they were holding three people hostage.) imeti koga za talca* * *I [téik]transitive verb1.vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti, military ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)pitito take advice — vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati seto take one's bearings marine izmeriti (določiti) svoj položaj, figuratively ugotoviti, pri čem smoto take the bull by the horns — zgrabiti bika za rogove, figuratively spoprijeti se s kom (čim)shall we take our coffee in the garden? — bi pili kavo na vrtu?to take the chair figuratively prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)to take s.o.'s eye — pritegniti pozornost kake osebeto take the lead — prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprejto take s.o.'s measurements — vzeti komu mere (o krojaču)I take the opportunity to tell you... — izkoriščam priliko, da vam povem...to take (holy) orders ecclesiastic biti posvečen, ordiniranto take a part — prevzeti, igrati vlogoto take in bad part — zameriti, za zlo vzetito take poison — vzeti strup, zastrupiti seto take s.o. prisoner ( —ali captive) — military ujeti kogato take 3000 prisoners military ujeti 3000 sovražnikovto take s.o. for s.tiv. adjective slang izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz kogato take s.o. stealing — zasačiti koga pri tatviniI take his statement with a grain of salt — njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)to take by storm ( —ali assault) — zavzeti, osvojiti z jurišemto take a bit between teeth figuratively odpovedati poslušnostto take s.o.'s temperature — (iz)meriti komu temperaturoto take a ticket — vzeti, kupiti vozovnicoto take the train (a taxi, a tram) — peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)to take s.o. unawares — presenetiti kogato take the trouble of doing s.th. — vzeti si trud in napraviti kajto take the veil religion iti v samostan, postati nunato take the right way with s.o. — lotiti se koga s prave strani, na pravi načinto take a poor view ( —ali a dim view) of — ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o;2.odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgatito take s.o. home — odvesti koga domovwhere will this road take us? — kam nas pelje ta pot?he was taken hence — umrl je;3.dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, staknitito take cold — dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehladto take an infection — okužiti se, inficirati seto take s.th. as a reward — dobiti kaj kot nagradoto take a (mean) advantage of s.th. — (grdo) izkoristiti kajto take s.th. under a will — dobiti (podedovati) kaj po testamentu;4.vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potrebenit took me ( —ali I took) 5 minutes to reach the station — potreboval sem ɜ minut, da sem prišel do postajeit would take a strong man to move it — potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknilwhich size in hats do you take? — katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?it takes two to make a quarrel — za prepir sta potrebna dva;5.občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napravitito take the consequences — nositi, prevzeti poslediceto take a fall adjective slang nositi poslediceto take a loss — (pre)trpeti, imeti izguboto take offense — biti užaljen, zameritito take pity on s.o. — občutiti (imeti) usmiljenje za kogato take umbrage — sumničiti, posumitito take great pleasure in s.th. — imeti veliko veselje za kaj, uživati v čemare we going to take it lying down? — bomo to prenesli, ne da bi reagirali?these troops had taken the brunt of the attack — te čete so doživele glavni sunek napada;6.očarati, prevzeti, privlačitito take s.o.'s fancy — ugajati, prikupiti se komuwhat took him most was the sweetness of her voice — kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu;7.razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjetiI take it that... — to razumem tako, da...shall I take it that... — naj to razumem (naj si to razlagam), da...?then, I take it, you object to his coming — torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišelas I take it — kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)do not take it ill if I do not go — ne zamerite mi, če ne gremwhom do you take me for? — za koga me (pa) imate?to take s.o. for a fool — imeti koga za norcato take s.th. for granted — vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevnoto take as read politics juridically smatrati za prebrano (zapisnik itd.)may I take the minutes as read? — smem smatrati, da je zapisnik odobren?;8.zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočitito take earth hunting zbežati v luknjo (o lisici), figuratively umakniti se, skriti sehe took the bush — zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hostothe horse took the hedge with the greatest ease — konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto;9.fotografirati; skrbeti (za)he took me while I was not looking — fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugamhe insisted on being taken with his hat on — na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavito take views — delati (fotografske) posnetke, fotografiratishe took her mother in her old age — skrbela je za mater v njeni starosti;10.intransitive verbuspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv; botany prijeti se, uspevati, ukoreniniti se; technical prijeti; prijeti se (o barvi); medicine učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti; photography fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se; colloquially biti prizadetto take as heir — prevzeti dediščino, nastopiti kot dedičPosebne zveze:to take into account ( —ali consideration), to take account for — vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunatito take aim at military meriti, ciljati nato take the air — iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronautics dvigniti seto take breath — zajeti sapo, oddahniti sithis takes the cake! slang to je pa že višek!to take care — biti oprezen, pazitito take charge of — prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvoto take one's chance — tvegati, upati seto take s.o. into one's confidence — zaupati se komu, zaupno povedati komu kajto take under consideration — vzeti v pretres, v presojodeuce take it! — vrag vzemi to! k vragu s tem!to take effect — učinkovati, imeti učinek, uspeh; juridically stopiti v veljavoto take exception to ( —ali at, against) — grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitketo take evasive action slang izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)to take s.o.'s evidence juridically zaslišati kogato take one's farewell — vzeti slovo, posloviti seto take to heart — vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti seto take hold of — prijeti, zgrabitito take issue with — ugovarjati, nasprotovati, biti protito take it (on the chin) slang požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)take it or leave it! — vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!to take a journey — potovati, iti na potovanjeto take kindly to s.o. — čutiti nagnjenje do koga, marati kogato take leave of — vzeti slovo od, posloviti se odto take liberties — preveč si dovoliti, biti predrzento take one's life in one's hand — tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kockoto take the measure of s.o.'s foot — vzeti mero za obutev, figuratively premeriti sposobnosti, moči kake osebeto take the minutes — pisati, voditi zapisnik (seje itd.)to take notice colloquially opazitito take notice of — vzeti na znanje, upoštevatito take no notice of — ne upoštevati, ne se meniti za, ignoriratito take in ( —ali to) pieces — narazen (se) dati, razstaviti (se)to take part in — udeležiti se, sodelovati vto take a ride — pojezditi; peljati se (z vozilom)to take rise — izvirati, nasta(ja)tito take shape — dobiti obliko, (iz)oblikovati seto take the rough with the smooth figuratively vzeti življenje takšno, kakršno jeto take short — presenetiti, zalotitito take to s.th. like ducks to water — takoj se vneti (ogreti) za kajto take to task — poklicati na odgovornost, grajati, oštetito take the time from s.o. figuratively točno se ravnati po komtake it easy! — ne razburjaj se!I am not taking any colloquially hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maramto take the water marine izplutito take the wind out of s.o.'s sails figuratively preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrteto take wine with s.o. — nazdraviti komuto take upon o.s. an office — prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)that walk did take it out of us! — ta sprehod nas je zares zdelalto take s.o. at his word — koga za besedo prijetiII [téik]nounvzetje, odvzem; ulov (rib); hunting plen, uplenitev; prejemek, iztržek, izkupiček, inkaso (v gledališču, na koncertu itd.); film, televizija, posnetek scene, scena; British English zakup, zemlja v zakupu; šah odvzem (figure)he is very proud ot his take — zelo je ponosen na svoj plen, na to, kar je ujel (ulovil) -
4 pleasure
['pleʒə](something that gives one enjoyment; joy or delight: the pleasures of country life; I get a lot of pleasure from listening to music.) užitek- pleasurably
- pleasure-boat / pleasure-craft
- take pleasure in* * *I [pléžə]nounveselje, radost, zadovoljstvo, užitek, slast, čutna naslada; volja, želja; ugajanje, všečnost; razvedrilo, oddih, odmorto do s.o. a pleasure — ustreči komuto give s.o. pleasure — razveseliti, zadovoljiti kogato submit to s.o.'s will and pleasure — izročiti se komu na milost in nemilostwhat is your pleasure? — kaj želiš?, s čim ti lahko ustrežem?II [pléžə]1.transitive verbugoditi, ustreči;2.intransitive verbuživati, biti všeč -
5 rag
[ræɡ](a piece of old, torn or worn cloth: I'll polish my bike with this old rag.) cunja- ragged- raggedly
- raggedness
- rags* * *I [ræg]nouncunja, krpa, capa; platno, platneno blago iz krp; plural ponošena, razcapana obleka, obleka za vsak dan; humorously obleka; derogatory žepni robec, zavesa ipd.; ničvreden časopis, bankovec; del, odlomek, košček katerekoli stvari; droben, majhen, neznaten ostanek, sled, trohica; revež, bednik, razcapanec, raztrganecthe Rag humorously častniški klub v Londonuin rags — v cunjah, razcapan, raztrgannot a rag to one's back — niti krpice, cunjice na telesunot a rag of evidence — niti sledu o kakem dokazu, nobenega dokazilnega gradivaworn to rags — ponošen, iznošen do cap, capast, cunjastthere is not a rag of truth in what you say — niti trohice resnice ni v tem, kar praviteto cram on every rag (of sail) nautical dvigniti, razpeti vsa jadrato get one's rag out colloquially razjeziti seto show a red rag to a bull — razdražiti bika z rdečo krpo, figuratively razkačiti kogato spread every rag of sail nautical razpeti vsa razpoložljiva jadraAmerican to take the rag off (the bush) — prekositi, posekati, preseči vse, vsakegaII [ræg]nounslang pretep, ravs, tepež, zdraha, zdražba, razprtija, prepir; izgred; hrup, hrušč, vpitje, trušč, kričanje, razgrajanje; objestna šala, špas, draženje, nagajanje, zbadanje, izzivanje; objestno veselje na račun koga drugega; slang zmerjanje, oštevanje; slang študentovsko razgrajanje, zbijanje (objestnih) šalfancy dress rag — študentovska zabava, kostumirana zabavato get one's rag out figuratively razjeziti se, razsrditi se, razkačiti seIII [ræg]transitive verb & intransitive verbozmerjati, ošteti, brati levite komu; drážiti, nagajati, zafrkavati, zbadati; mučiti, trpinčiti, prizadeti komu kaj hudega, narediti kaj komu navkljub; objestno, škodoželjno se šaliti s kom, za norca imeti, norce briti iz, delati objestne šale; potolči se, pobiti se, zlasati se; colloquially delati izgrede, razgrajatito rag (over) — biti si v laseh (gledé), prepirati se (zaradi)IV [ræg]noun(glinasti) skrilavec, kremeni pesek; trdi listasti apnenecV [ræg]1.nounsee ragtime;2.transitive verb musicsinkopirati, igrati v jazzovskem ritmu; intransitive verb plesati, igrati v ragtimeu (v močno sinkopiranem ritmu črnske glasbe) -
6 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
7 pleasure
vt/i I. [vt] pružati, praviti (komu) veselje, goditi, ugoditi (komu) II. [vi] uživati, ugađati (sebi)* * *
dobra volja
radost
razonoda
ugodno
ushićenje
užitak
uživanje
uživati
zadovoljstvo
želja -
8 pokvariti
verde'rben, vergä'llen, schädigen, zugru'nde richten; ver-pfu'schen, verpu'ffen, verpa'tzen, verhu'nzen; p. nečim želudac sich mit etwas (den Magen) verderben; p. komu račune j-m einen Strich durch die Rechnung machen; p. komu veselje j-m die Freude (das Vergnügen) verderben -
9 pokvariti
испортить(nravstveno) развратить (развращать)(načrt) расстроить (расстраивать)meso se je pokvarilo - мясо испортилось ( = протухло) -
10 conceit
[kən'si:t](too much pride in oneself: He's full of conceit about his good looks.) domišljavost* * *I [kənsí:t]nounmisel, domislek, pojem; mnenje; domišljija; domišljavost, samoljubje; izumetničeno izražanjeout of conceit with s.th. — nezadovoljen s čim, naveličan česaII [kənsí:t]transitive verbarchaic (of o) domišljati, predstavljati si; vzljubiti; ustvariti, oblikovatito conceit o.s. — domišljati si -
11 eye
1. noun1) (the part of the body with which one sees: Open your eyes; She has blue eyes.) oko2) (anything like or suggesting an eye, eg the hole in a needle, the loop or ring into which a hook connects etc.) odprtina, luknja, uho3) (a talent for noticing and judging a particular type of thing: She has an eye for detail/colour/beauty.) oko2. verb(to look at, observe: The boys were eyeing the girls at the dance; The thief eyed the policeman warily.) opazovati- eyeball- eyebrow
- eye-catching
- eyelash
- eyelet
- eyelid
- eye-opener
- eye-piece
- eyeshadow
- eyesight
- eyesore
- eye-witness
- before/under one's very eyes
- be up to the eyes in
- close one's eyes to
- in the eyes of
- keep an eye on
- lay/set eyes on
- raise one's eyebrows
- see eye to eye
- with an eye to something
- with one's eyes open* * *I [ai]nounoko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru); figuratively namera; blesk diamanta; središče; American slang vohunblack eye — modrica, American porazby the eye — na oko, po videzuto cast sheep's eyes at s.o. — zaljubljeno koga gledatito clap an eye at s.o. — zagledati kogato catch the eyes of s.o. — s pogledom koga opozoritito close one's eyes to s.th. — zapirati oči pred čimto come to the eye of s.o. — pojaviti se pred komcolloquially to do in the eye — oslepariti, ukanitieasy on the eye — čeden, prijetento give an eye to — pogledati, popazitito have eyes at the back of one's head — imeti povsod oči, biti bisterto have an eye to s.th. — paziti na kajto keep one's weather eye open — oprezovati, budno pazitito make eyes at s.o. — spogledovati se s komto make s.o. open his eyes — hudo koga presenetitimy eye! — presneto!quick eye — oster vid, dar opazovanjamilitary eyes right! (left!, front!) — desno (levo, naravnost) glej!slang in a pig's eye — nikdardo you see any green in my eye? — mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?to see eye to eye with s.o. — popolnoma se strinjatito throw dust in the eyes of s.o. — vreči komu pesek v oči, slepiti gaII [ai]transitive verbgledati, opazovatito eye s.o. over, to eye s.o. head to foot — premeriti koga z očmi -
12 rejoice
[rə'‹ois](to feel or show great happiness: They rejoiced at the victory.) (raz)veseliti se* * *[ridžɔis]intransitive verb (raz)veseliti se (at, in, over ob); radovati se, dati izraza veselju; humorously uživati; transitive verb razveseliti (srcé), napraviti veselje (s.o. komu)I rejoice at his recovery — veseli me, da je (on) ozdravelto be rejoiced (at, by) — razveseliti se (česa)they were rejoiced to hear such good news — razveselili so se, ko so slišali tako dobre noviceto rejoice in s.th. — naslajati se ob čem, s čim, uživati kajhumorously he rejoices in the name Dick — ime mu je Dick -
13 satisfaction
[-'fækʃən]1) (the act of satisfying or state of being satisfied: the satisfaction of desires.) zadovoljitev; zadoščenost2) (pleasure or contentment: Your success gives me great satisfaction.) zadovoljstvo* * *[sætisfaekšən]nounzadovoljstvo, zadovoljnost; zadovoljevanje, zadovoljitev; juridically zadoščenje, satisfakcija; religion pokora, sprava, spravna daritev; poravnava, pomiritev; plačilo; veselje; sigurnost, prepričanostto the satisfaction of all — na zadovoljstvo vseh, na splošno zadovoljstvo -
14 upset
past tense, past participle; see upset* * *I [ʌpsét]1.transitive verbprevrniti, prekucniti (čoln), na glavo postaviti; vreči na tla (nasprotnika); figuratively zmesti, zbegati, vznemiriti, razburiti; preprečiti (načrte); pokvariti (želodec; namero, veselje); krčiti (kovino s kovanjem)to upset s.o.'s plans — prekrižati, preprečiti komu načrteI have eaten s.th. that upset my stomach — želodec sem si pokvaril s tem, kar sem jedelthe news upset the whole family — novica je razburila vso družino; intransitive verb prevrniti se, prekucniti se;2.adjectiveprevrnjen, prekucnjen; zmeden, zbegan, razburjen; pokvarjen (želodec)II [ʌpset]nounprevrnitev, prekuc; preprečenje (načrtov); nered, zmeda, vznemirjenje, razburjenje, jeza; prepir; colloquially poraz favoritastomach upset, gastric upset — želodčne motnje, pokvarjen želodecIII [ʌpset]adjectivedoločen, ustaljen (cena); (redko) pokončen, vzravnanupset price — najnižja, izklicna cena (pri dražbi) -
15 water
['wo:tə] 1. noun(a colourless, transparent liquid compound of hydrogen and oxygen, having no taste or smell, which turns to steam when boiled and to ice when frozen: She drank two glasses of water; `Are you going swimming in the sea?' `No, the water's too cold'; Each bedroom in the hotel is supplied with hot and cold running water; ( also adjective) The plumber had to turn off the water supply in order to repair the pipe; transport by land and water.) voda2. verb1) (to supply with water: He watered the plants.) zaliti2) ((of the mouth) to produce saliva: His mouth watered at the sight of all the food.) sliniti se3) ((of the eyes) to fill with tears: The dense smoke made his eyes water.) solziti se•- waters- watery
- wateriness
- waterborne
- water-closet
- water-colour
- watercress
- waterfall
- waterfowl
- waterfront
- waterhole
- watering-can
- water level
- waterlily
- waterlogged
- water main
- water-melon
- waterproof 3. noun(a coat made of waterproof material: She was wearing a waterproof.) dežni plašč4. verb(to make (material) waterproof.) napraviti nepremočljivo- water-skiing
- water-ski
- watertight
- water vapour
- waterway
- waterwheel
- waterworks
- hold water
- into deep water
- in deep water
- water down* * *I [wɔ:tə]1.nounvoda, vodna površina; reka, morje; plural vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka; chemistry vodna raztopina; technical vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini); medicine seč, urin; solze; slina; znojabove water — nad vodo, plavajoč; figuratively finančno trdenby water — po vodi, po vodni potion the water — v čolnu, na ladji; na morjuas a fish out of water figuratively kot riba na suhemin deep water(s) — v težavah, v neprilikah, v škripcihbetween wind and water figuratively na ranljivem mestu, v ranljivo mestoin low water figuratively (biti) v slabih razmerah, na suhemlike water figuratively izdatno, potratnoof the first water — (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrstewater bewitched colloquially zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)water on the brain figuratively vodenoglavechigh water — plima; figuratively vrhunec, kulminacijalow water — oseka; figuratively najnižji nivó, najslabši rezultatmineral water — slatina, mineralna vodared water — krvav urin, sečstrong water obsolete žganjewritten in water figuratively prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničilto be on the water — biti na ladji, na poti z ladjoto be in hot water — biti v nepriliki, v škripcihto be in smooth water — biti v ugodnih razmerah, uspevatito cast one's bread upon the waters — izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvaloto fish in troubled waters figuratively v kalnem ribaritito get into hot water for — priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)to make foul water nautical jadrati v plitvi vodito pour oil on the waters figuratively izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiritito spend money like water figuratively za prazen nič trošiti denarto throw cold water on figuratively posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočitito take the water — (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodoto take ( —ali to drink) the waters — piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino ( at Radenci — v Radencih)still waters run deep — tiha voda globoko dere (bregove podira);2.adjectivevodniwater balance technical libelawater bus — vodni avtobus, hidrobuswater ski — vodna smučka; intransitive verb smučati se na vodiII [wɔ:tə]transitive verb(po)škropiti ( streets — ceste); zalivati ( plants — rastline); namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine — mleko, vino); napojiti, napajati ( animals — živali); oskrbeti, oskrbovati z vodo ( an engine — stroj); economy povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)to water down — zvodeniti, razredčiti; figuratively omiliti, ublažitito water down one's claims — ublažiti, zmanjšati svoje zahtevehe watered his lecture — zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje; intransitive verb puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino; hunting iti v vodo (pes)to make s.o.'s mouth water — napraviti, da se komu pocedijo slinemy mouth watered (for, after) — sline so se mi pocedile (po, za)to water the stock economy izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)
См. также в других словарях:
vesêlje — a s (é) 1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali // … Slovar slovenskega knjižnega jezika
storíti — ím dov., stóril (ȋ í) 1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji; storiti v jezi; javno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
urópati — am dov. (ọ̑) nasilno vzeti materialne dobrine: uropati komu denar / uropati kmetom zemljo / vojska je uropala, kar je mogla // nasilno vzeti kaj sploh: uropati komu prestol / ekspr. uropati komu srečo, veselje / ekspr. uropati naravi velik del… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naredíti — ím dov., narédil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podréti — drèm in dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ ȅ, é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uničeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: uničevati plevel, škodljivce; toplota uničuje vitamine / pisma sproti uničuje / ogenj je uničeval hiše 2. škoditi čemu tako, da propade: mraz uničuje drevje; plesen uničuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uníčiti — im dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naprávljati — am nedov., stil. napravljájte; stil. napravljála (á) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa; delati: napravljati most; pog. napravljati kosilo kuhati, pripravljati; njena mati napravlja najboljšo potico peče /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglédati — am dov., pogléj in poglèj pogléjte, stil. poglédi poglédite (ẹ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smejáti se — sméjem se tudi ím se stil. sméjam se nedov., sméj se in smèj se sméjte se stil. sméjaj se smejájte se; smejál se stil. sméjal se smejála se (á ẹ, í, ẹ) 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasmejáti se — sméjem se tudi ím se stil. sméjam se dov., zasméj se in zasmèj se zasméjte se stil. zasméjaj se zasmejájte se; zasmejál se stil. zasméjal se zasmejála se (á ẹ, í, ẹ) z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
